Zadnje dni pridno goltam antibiotike, da bi se čim prej pozdravila, saj me (pre)dolgo ne ravno prostovoljno ostajanje doma in počivanje in delanje skoraj ničesar spravlja ob živce. Tudi kofetki niso prišli v poštev, ker kašljam kot nora. No, ker kašljam kot nora, če hočem kaj povedati, zato sem raje tiho. Da ne živciram sebe in ostalih okoli mene.
Pa sem se odločno spravila pospravljati. In to tisto, česar nisem že celo večnost. In je zmešnjava. No, vsaj bila je. Govorim o pospravljanju vsega, kar imam na računalniku. Ker mi je pred nekaj meseci računalnik počasi začel umirati, sem na drugega najprej prenesla vse nujne stvari (slike, zadeve za fax … ) in potem, ker je zdržal toliko časa, še vse skupaj. Ko je prišel nov računalnik, pa sem spet vse premeščala nazaj. Plus še stvari, ki sem jih naredila, ko ni bilo mojega računalnika in še kakšne varno spravljene starejše backup fajle z dvdjev.
In v teh nekaj mesecih se je narisalo zraven še veliko novih stvari … Pa priznati moram tudi, da prej vse skupaj ni bilo ravno vzor pospravljenosti. 
No, v glavnem, vse sem pometala v ustrezne mapce in potem še v ustrezne podmapce. Čaka me še čisto malo, jaz pa dokaj dobro vem, kje lahko najdem, kar iščem. Kar je posebne vrste užitek. 
Edina žrtev pri tem je bila pa WMP glasbena knjižnica … Ne najde niti enega albuma več. Ampak dobro, to ‘žrtev’ štejem za minimalno, pa še popraviti je ne bo problem.
Druge vrste pospravljanje, s katerim sem začela, je pa tisto klasično. Ampak dobro, tu gre predvsem za brisanje prahu in manj vsega ostalega. Hvalabogu. To še ni tako blizu koncu, ampak verjamem, da mi bo uspelo v doglednem času. Haha, navzven pa že sedaj dobro izgleda. 
Lep sončen dan želim vsem, jaz se grem po kosilu končno spet malo pokazat sončku.
Vajena sem zaupati sogovorniku in ne dvomiti v vsako besedo, ki jo izusti. Kar pa ni mogoče na 1. april. In to mi enostavno ni všeč.
